Bil je film z zgornjim naslovom. Dober. In čeprav se ga zelo medlo spomnim, mi naslov le-tega pogosto pride na misel. Kot jedrnat opis sveta, v katerem živim. Čeprav se navadno zmeraj izkaže, da slika ni tako črno-bela in da je kot vedno vse pravzaprav odvisno od nas samih.
Včasih je bil seks tabu tema. Ne glede na to, koliko je kdo razmišljal o njem, koliko je kdo prakticiral katero od tovrstnih navad, koliko je kdo živel brez njega … o tem se v glavnem ni govorilo. Včasih je kdo o kom kaj namignil, včasih se je o kom zaradi tega malo več razpravljalo, vendar so se zgodbice spletale zelo potihem, zelo ohlapno ali celo nedolžno. Včasih smo torej na nek način lagali, da seks ni del nas in naših življenj. Pa ta včasih sploh ni tako daleč. Danes je seks tema kot vsaka druga. Ve se, kdo s kom in kako, ve se, kolikokrat in kje. In če ta “ve se” ni najbolj zanesljiv, to nikogar preveč ne zanima. Glavno je, da se o tem govori, da je zanimivo … Znova bolj ali manj lažemo, le drugače.
In laži so zveste spremljevalke sodobnega človeka in časa. Lažemo naključnim sopotnikom, znancem, sorodnikom, celo prijateljem. Lažemo o svojem delu, o denarju, lažemo o svojem zadovoljstvu, o odnosih, ki jih imamo. Lažemo odkrito in prikrito. Na veliko in pomalem. Lažemo zavestno in nehote. In žalostno je, da velikokrat lažemo celo sebi.
Videotrakovi (v kakršnikoli tradicionalni ali sodobnejši obliki) pa hranijo zapise naših življenj in usod. Zapisujejo vse tisto, kar si v svojih glavah in dušah slikamo vsak po svoje. Včasih kažejo podobe, ki so nam všeč, in drugič nam posnetki niso ljubi. Takrat se tolažimo, da gre samo za film. Mi živimo čisto drugače …
Mi smo običajni ljudje, bolj ali manj iskreni, in takšni so tudi naši prijatelji. Naše seksualne navade so “normalne” in v svojem življenju bi težko našli karkoli posebnega, kar bi lahko posneli na filmski trak. Ne, mi ne moremo biti oseba iz te zgodbe …
A lahko se tolažimo tako ali drugače, lahko lažemo drugim ali sebi, vsi smo le liki nekih filmov. V kakšnem igramo glavno in v drugem stransko vlogo. V nekaterih igramo pozitivne in v drugih negativne like. Včasih smo samo statisti. Kdaj pa kdaj lahko vplivamo na potek filma, včasih pa le sledimo toku.
In zelo težko predvidimo, kakšen bo konec filma. Na srečo.